Turrialba
| Vulkan Turrialba | |
|---|---|
Vulkan Turrialba med izbruhom, oktober 2014 | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 3340 m |
| Koordinate | 10°1′5″N 83°45′50″W / 10.01806°N 83.76389°W |
| Geografija | |
Lega: Cartago (provinca), Kostarika | |
| Gorovje | Cordillera Central |
| Geologija | |
| Starost kamnin | 1,5 milijona let |
| Tip | Stratovulkan |
| Ognjeniški lok | Srednjeameriški vulkanski lok |
| Zadnji izbruh | 2022[1] |
| Pristopi | |
| Najlažji pristop | pohod |
Vulkan Turrialba je aktiven stratovulkan v osrednji Kostariki, ki je bil dejaven v zadnjih letih; izbruhi so se pojavili leta 2016[2] ter januarja, marca in aprila 2017.[3][4][5][6] V preteklosti so se obiskovalci lahko spustili v glavni krater, vendar je povečana vulkanska dejavnost med letoma 2014 in 2017, ki je povzročila nastanek velikih oblakov vulkanskega pepela, privedla do zaprtja okoliškega narodnega parka Turrialba. Ker so izbruhi pojenjali, so park in dostop do vulkana 4. decembra 2020 znova odprli.[7][8]
Ta stratovulkan je visok 3340 m in je od mesta Turrialba, ki leži na atlantskem pobočju, oddaljen približno 45 minut vožnje. Na vrhu so trije kraterji, od katerih ima največji premer 50 m.[9] Turrialba leži v bližini vulkana Irazú; oba sodita med največje vulkane v Kostariki. V zadnjih 3500 letih je Turrialba doživel vsaj pet velikih eksplozivnih izbruhov. Vulkan spremlja projekt Deep Earth Carbon Degassing Project.[10]
Ob jasnih dneh je z vrha mogoče videti tako Tihi ocean kot Karibsko morje. Pod vrhom se razprostirata gorsko območje in gorski gozd, v katerem uspevajo praproti, bromelije, lišaji in mahovi. Večinoma gre za prvotni (pragozd) ali sekundarni gozd.[11]
Vulkan je dobil ime po kantonu Turrialba v kostariški provinci Cartago. O izvoru imena Turrialba ni enotnega mnenja; zgodovinarji zavračajo poskuse, da bi ime pripisali priimku Torrealba (iz španske pokrajine Aragon) ali latinski besedni zvezi Turris alba (beli stolp). Prevladuje mnenje, da ime Turrialba izvira iz jezika lokalnega domorodnega ljudstva (jezik Huetar), vendar o njegovem dejanskem izvoru ni soglasja.
Fizične značilnosti
[uredi | uredi kodo]Vulkan si deli isto podlago z vulkanom Irazú, zaradi česar ju imenujejo »dvojčka«. Masiv ima na severni strani strma pobočja, medtem ko na južni strani prevladujejo zmernejša pobočja. Turrialba leži na območju kotline Limón; njene geološke formacije – od spodaj navzgor – sestavljajo morske sedimentne kamnine (stare 4–5 milijonov let), konglomerati in alkalni bazalti iz pliocena (stari 5 milijonov let), kisli andeziti (stari 2,15 milijona let) ter nazadnje sam vulkanski masiv Turrialba, ki se dviga 1900 metrov nad svojo podlago.[4]
Masiv Turrialba sestavljajo sestavljeni stožci, ki ležijo jugozahodno od trenutnega glavnega stožca. Slednji je zgrajen iz lav in piroklastičnih tokov, razdeljenih v 14 geoloških enot. Zaradi globokih prelomov v zemeljski skorji vulkan Turrialba leži severovzhodno od vulkana Irazú, zunaj glavne linije osrednjega vulkanskega gorovja.
Vrh Turrialbe prečkajo prelomi. Zaradi enega ali več plazov, povezanih s kraterjem, je na severovzhodnem pobočju stožca nastal amfiteater oziroma kaldera, ki jo omejujejo omenjeni prelomi. Na trenutnem vršnem območju so trije ločeni kraterji, razporejeni v smeri od severovzhoda proti jugozahodu: osrednji krater (s premerom 700 m), v katerem je majhna, z deževnico napolnjena kotanja s premerom 8 metrov; vzhodni krater (s premerom 800 m), po katerem je mogoče hoditi in v katerem je majhna kotanja z vodo, ki hitro izhlapi; ter zahodni krater (s premerom 600 m), ki je dejaven. Dostop do slednjega je za obiskovalce prepovedan, saj je pot do njega v zelo slabem stanju. Glavni krater vključuje do tri ločene odprtine, iz katerih uhajajo vulkanski plini in snovi. Poleg tega sta tu še dva druga kraterja – eden delno zasut, drugi pa ugreznjen – ter manjše odprtine znotraj samih kraterjev. Po začetku eruptivnega cikla v letih 2014–2016 je na vrhu vulkana Turrialba prišlo do več sprememb, predvsem zaradi kopičenja materiala. Ob zahodni steni se je oblikovala vrsta fumarol.[12] Eruptivna dejavnost v ciklu 2014–2017 je vključevala postopno dvigovanje magme. Po začetku eruptivnega cikla 2014–2017 so kostariški vulkanologi s pomočjo drona ugotovili, da je glavni krater vulkana Turrialba globok 126 metrov.[13] 4. julija 2017 so poročali o nastanku lavnega jezera znotraj aktivnega glavnega kraterja.[14]
Petrografsko lavo tega vulkana sestavljajo daciti, piroksenski andeziti, bazaltni andeziti in bazalti.[15]
Dejavnost
[uredi | uredi kodo]- V 19. stoletju je vulkan večkrat izbruhnil in izbruhal pepel (leta 1847, 1853, 1855, 1859 in 1866), pri čemer so nastali piroklastični tokovi. Zadnji večji izbruh se je zgodil leta 1866.[16]
- Manjši znaki dejavnosti so se pojavili leta 1996.
- Januarja 2001 je bila zabeležena povečana dejavnost vulkana, ki se je kazala v močnem delovanju fumarol v osrednjih kraterjih. Od leta 2005 se vulkanska dejavnost stopnjuje.
- 31. marca 2007 je vulkan začel kazati znake dejavnosti z izbruhi pepela.[17]
- Območje narodnega parka, ki je sicer odprto za obiskovalce, je bilo med letoma 2009 in 2011 zaprto.

- 8. januarja 2010 je prišlo do freatičnega izbruha, ki je na jugozahodni strani blizu kraterja ustvaril novo odprtino, temperatura pa se je povišala z 200 na 600 °C. Dve vasi, La Central in El Retiro, sta bili evakuirani.[18]
- Januarja 2012 je po freatičnem izbruhu na zahodni strani kraterja nastala nova odprtina.
- 12. aprila 2012 je prišlo do manjšega izbruha.[19]
- 21. maja 2013 ob 08.52 je plinska eksplozija razširila več odprtin v bližini glavnega kraterja, ki so nastale v letih 2010 in 2012.[20]
- Julija 2013 so raziskovalci ugotovili, da se je število potresnih sunkov na tem območju povečalo z približno dvajset na dan na do trideset na uro.[21]
- 17. oktobra 2014 se je število potresnih sunkov povečalo s približno 50–100 na dan na 200 na dan.[22]
- 29. oktobra 2014 se je okoli 10.10 začelo tresenje tal, ki je trajalo neprekinjeno, dokler ni okoli 23.10 na zahodni odprtini, ki je nastala januarja 2012, prišlo do freatičnega izbruha. Ta izbruh je raznesel veliko količino vulkanskega materiala na območja, oddaljena do 40 km. Številni prebivalci so poročali o pepelu, ki je padal na njihova zemljišča, ter o močnem vonju po žveplu; to se je dogajalo v kantonih Vázquez de Coronado, Goicoechea, Moravia, Desamparados, Aserrí, Escazú, Santa Ana, Montes de Oca, Tibás, Alajuelita, Puriscal in San José (v provinci San José), v kantonu La Unión (v provinci Cartago) ter v kantonih Santo Domingo in Heredia (v provinci Heredia).[23]
Marec 2015
[uredi | uredi kodo]- 12. marca 2015 sta izbruha, ki sta se zgodila okoli 11.00 in 14.12, raznesla pepel po celotni Centralni dolini; dogodek velja za najpomembnejšo vulkansko aktivnost po letu 1996.[24] Mednarodni letališči Juan Santamaría in Tobías Bolaños sta bili zaprti, saj je bila vidljivost manjša od 100 metrov.[25]
- 13. marca 2015 je ob 21.07 prišlo do izbruha.
Maj 2015
[uredi | uredi kodo]- 4. maja 2015 je ob 15.24 prišlo do izbruha.[26]


Maj 2016
[uredi | uredi kodo]21. maja 2016 je prišlo do izbruha. Eden od prebivalcev ga je opisal kot največjega po letu 2010. Pepel je padal vse do prestolnice San José, vsaj 500 ljudi pa se je zaradi težav z dihanjem zateklo v bolnišnice. Leti v San José so bili zaradi nevarnosti, ki jo je predstavljal pepel, odpovedani.[27]
September 2016
[uredi | uredi kodo]19. septembra ob 02.54 je prišlo do izbruha, ki je trajal približno petnajst minut. To je bil prvi v nizu dogodkov, ki so se zvrstili čez dan in sčasoma s pepelom prekrili širše mestno območje. Do novih izbruhov je prišlo ob 11.30, 14.40 in 15.34.
Dogajanje se je nadaljevalo 20. septembra z izbruhom ob 06.20.
Letališča na širšem mestnem območju so bila zaprta.[28]

Dostop
[uredi | uredi kodo]Do vulkana Turrialba se pride tako, da se odpravi v kraj La Pastora v okrožju Santa Cruz, ki je od mesta San José oddaljen približno dve uri vožnje. Od tam proti naselju La Central – ki je nastalo na mestu stoletje stare mlečne kmetije –, kjer se stanje ceste začne slabšati. Pot na vrh je dolga približno 7 km in ponuja razglede na gorsko verigo Talamanca. V bližini gore Cerro Porfía (3329 m nadmorske višine) je ob jasnem vremenu mogoče videti celotno osrednjo vulkansko verigo, vključno z narodnim parkom Braulio Carrillo, vulkanoma Irazú in Poás, reko Toro Amarillo, karibskimi ravnicami, atlantsko obalo, Nikaragovskim jezerom ter vrhovi Caraigres, Cerro de la Muerte in Chirripó.
Pohod traja približno dve uri in pol, čeprav se čas lahko razlikuje glede na telesno pripravljenost posameznika. Vožnja do vrha je zahtevna; zaradi slabega stanja ceste priporočamo vozilo s štirikolesnim pogonom. Na tem območju je na voljo več gorskih hotelov, ki nudijo nastanitev za turiste.
Vulkanološki in seizmološki observatorij Kostarike je namestil kamero, ki v realnem času prenaša posnetke, kar omogoča spremljanje dejavnosti vulkana.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Turrialba at Smithsonian Institution's Global Volcanism Program website
- ↑ »UPDATE: Eruption of Turrialba Volcano closes airport, launches ash, rocks 4 km high«. 19. september 2016.
- ↑ »Ashes from Turrialba Volcano's explosions reach San José, Heredia«. 30. marec 2017.
- ↑ »UPDATE: Green alert declared as Turrialba Volcano ashfall intensifies«. 5. januar 2017.
- ↑ »Costa Rica's Turrialba Volcano resumes vapor, ash explosions«. 31. januar 2017.
- ↑ »Turrialba Volcano Near Cartago, Costa Rica Back in Action After Calm Spell - Costa Rica Star News«. 3. april 2017.
- ↑ Zúñiga, Alejandro (19. november 2020). »Costa Rica announces reopening of Turrialba Volcano National Park«. The Tico Times. Pridobljeno 19. novembra 2020.
- ↑ »After eight years, Turrialba Volcano National Park reopens to the public -«. 5. december 2020.
- ↑ Stater, Adam. »The Turrialba Volcano's Craters«.
- ↑ »DECADE Installations at Turrialba and Poás«. Deep Carbon Observatory. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2017. Pridobljeno 26. septembra 2016.
- ↑ Stater, Adam. »Forest Types, Turrialba Volcano«.
- ↑ Arguedas, Carlos (15 de noviembre de 2015). «Ascenso de magma trastorna el volcán Turrialba». La Nación. Consultado el 25 de julio de 2016.
- ↑ Soto, Michelle (7 de abril de 2017). «Dron revela que cráter activo del Turrialba posee una profundidad de 126 metros». La nación. Consultado el 9 de abril de 2017.
- ↑ Jiménez, Eyllin (4 de julio de 2017). «'Laguito' de lava aparece en el volcán Turrialba». La nación. Consultado el 13 de julio de 2017.
- ↑ Alvarado Induni, Guillermo (2011). Los volcanes de Costa Rica. Editorial de la Universidad Estatal a Distancia. p. 335. ISBN 9968-31-679-2.
- ↑ »El Turrialba ha hecho erupción seis veces en últimos 3.500 años«.
- ↑ »Actividad sísmica aumenta en el volcán Turrialba«. 19. maj 2012.
- ↑ »Erupciones abren dos nuevos cráteres en volcán Turrialba«.
- ↑ »Volcán Turrialba hizo pequeña erupción«. 13. april 2012.
- ↑ »Erupción de ceniza en volcán Turrialba ensanchó boquetes«. 22. maj 2013.
- ↑ »Volcán Turrialba pasó de 20 sismos por día a 30 por hora«. 19. julij 2013.
- ↑ »Ceniza del Turrialba alcanza a un millón de habitantes«. 31. oktober 2014.
- ↑ »Volcán Turrialba hace erupción y provoca intensa caída de ceniza en los alrededores« [Turrialba Volcano erupts and a lot of ash fell in the surrounding areas] (v španščini). 30. oktober 2014.
- ↑ »Volcán Turrialba registra la erupción más importante desde 1996« [Most important eruption since 1996 registered at Turrialba Volcano.] (v španščini). 12. marec 2015.
- ↑ »Cierran Aeropuerto Juan Santamaría debido a caída de ceniza« [Juan Santamaria airport closed due to falling ashes.] (v španščini). 12. marec 2015.
- ↑ »Costa Rica's Turrialba Volcano erupts, forcing capital airport to temporarily close«. 4. maj 2015.
- ↑ »Volcano ash covers Costa Rica towns«. BBC. London. Pridobljeno 21. maja 2016.
- ↑ »Eruption of Turrialba Volcano closes airport launches ash, rocks 4 km high«. Tico Times. Costa Rica. Pridobljeno 20. septembra 2016.